Prehrana posameznika ima neposreden vpliv na njegovo zdravje

Njen nagovor nam je v mnogih stvareh odprl oči ter umestil in poudaril vlogo domačega kmetijstva, zato ga v tem zapisu z veseljem delimo z vami.

Se tudi vam včasih zdi, da vse opcije, ki jih imamo na prodajnih policah, pomenijo prej zadrego kot rešitev? Da ne najdemo stabilnosti v lastni prehrani in samo begamo od diete do diete, od prehranskega dopolnila do čudežnega živila, ki nam bo dalo energijo, srečo, zdravje. Niste edini, današnji potrošnik se prevelikokrat počuti tako in razlog ni le v preveliki ponudbi, temveč predvsem v zmedeni komunikaciji smernic, ki naj bi jim sledili.

Izr.prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek to poimenuje kot stanje, v katerem zaradi prevelike poplave informacij marsikdo sploh ne ve več, kaj jesti. Zagovarja, da »naj vsak je tisto, kar ima rad v okviru priporočil, da na ta način zadosti svojim prehranskim potrebam. S tem se izognemo stresu, ker ne jemo tistega, kar nam ne utreza, in se izognemo izločanju stresnega hormona. Seveda pa je priporočljivo, da tisto, kar imamo radi, jemo v zmernih količinah, in kot rečeno, na ta način vnesemo v telo vsa potrebna hranila. Kako pa bo prehrana vplivala na nas in naše zdravje, pa je odvisno tudi od količine gibanja, zadosti spanja in izogibanja škodljivim navadam, kot je kajenje.« S temi načeli se lahko učinkovito izognemo, da postanemo bolj ranljiva skupina prebivalstva.

In kdo so prehransko ranljive oziroma ogrožene skupine prebivalstva? »To je vsak, ki ne zna jesti! Tudi tisti, ki je zdrav in v telo ne vnaša dovolj energije in hranil, je podvržen motnjam prehranskega stanja, podhranjenosti ali prekomerni prehranjenosti oziroma debelosti, nekritični uporabi prehranskih dopolnil in iskanju čudežnih praks,« pojasnjuje Rotovnik Kozjek. Zato si moramo najprej prizadevati, da bomo najprej jedli kakovostno hrano, ki bo pridelana čim bližje nas, ki bo raznolika ter bo upoštevala vse, kar potrebujemo.« Vsak posameznik ima glede na svoj življenjski stil, zdravstveno stanje ter nenazadnje okus svoje individualne potrebe, ki oblikujejo njegove prehranske smernice. Primer? Že če pogledamo samo starostnike, ki veljajo za najbolj ranljivo skupino. Če sledijo smernicam, ki nas preplavijo v medijih (npr. prehranska dopolnila) in ostalim popularnim zadevam kot so neke splošne diete, se poslužujejo zelo nevarnega prehranjevanja. Namreč, starostnikom prebavila slabše delajo, slabše obdelujejo beljakovine, ki jih pojejo, zato potrebujejo več beljakovin, da se upočasnjuje in zadržuje razgradnja organizma. Njihove prehranske potrebe so zelo drugačne in slepo sledenje »zdravi prehrani«, kot jo podaja sodobni prodajni svet, bi bilo zelo nevarno.

Izobraževanje o odnosu do prehrane je zato izredno pomembno. Rotovnik Kozjekova svetuje, da se ga začnemo učiti že zelo zgodaj, v otroštvu.

Prva smernica pri oblikovanju vaše prehrane naj bo torej individualni pristop; razmislite, kaj imate radi, kaj paše vam, kakšen je vaš življenjski stil, kakšno zdravstveno stanje in kako bi v prehrano vključili čim več lokalno pridelanih, raznovrstnih oziroma pestrih živil.

Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek: Že dalj časa se ve, da je 0,8 g na kilogram telesne mase posameznika premalo oziroma je to minimum. Starejši zagotovo rabijo 1 gram, tisti, ki so starejši od 60 let, potrebujejo 1,2 g, bolniki 1,5 g, zlasti če se zdravijo na Onkološkem inštitutu. Športniki 1,2 g na kilogram telesne mase. Za odraslo osebo, ki ima čez 60 kilogramov, je torej 50 do 60 g beljakovin na dan premalo. Meso je eden najbolj kvalitetnih virov beljakovin, predvsem nepredelano in iz naše neposredne bližine.